»Besedo izgovorno prevzemamo z e, tako predpisuje tudi slovenski pravopis, čeprav je v izvirniku i: [gínis].«

»Dvočrkje ei v nemškem jeziku izgovorimo aj.«

»Črka c se v španskem jeziku izgovori k, če ji ne sledi ali e ali i.«

»V slovenščini smo dvočrkje ei izgovorno prevzeli iz nemščine, tako se je ustalil izgovor [hájneken].«

»Veliko se govori o tem, da je iz leta v leto več govorno-jezikovnih težav.«

»Podstava se končuje na govorjeni samoglasnik, zato jo v sklonu v zapisu in izgovoru podaljšujemo z j.«

»Je prireditev v Tartu? Ne, v Tartuju.«

»Izvirni, nizozemski izgovor je [hêjneken].«

»Predsednik odbora Robert Polnar je poslance pozval, naj se umirijo in pustijo Bratuškovi do besede.«